Kot že iz imena razberemo, je namen žive meje omejiti naš prostor pred zunanjimi vplivi – na svoji parceli pridobimo zasebnost, meja pa do neke mere ublaži tudi druge vplive okolja. Ob večji gostoti delno ustavi hrup, ob njej se ublaži tudi nekaj vpliva plinov (ob cesti). Na naše območje bo pozimi s ceste padlo vsaj nekaj manj soli in peska, poleti pa bo, odvisno od višine, nudilo mala sence in zavetje.
Z živo mejo se srečujemo v bolj urbanih okoljih, kjer je največji namen zagotavljanje zasebnosti. Na neposeljenih območjih navadno ne bomo srečali klasične, rezane variante.
Za zagotavljanje večje gostote ni primerna vsaka grmovnica, izbire pa je vedno več. Hkrati moramo vedeti, da je v vseh gostih nasadih prenos škodljivcev večji. Kot ima skoraj vsaka rastlina svoje potencialne škodljivce, pa se le tem ne morejo izogniti tudi nekatere rastline za živo mejo.
Mejo lahko pustimo prosto rasti ali jo strižemo. Če bo rasla prosto, moramo to upoštevati že pri sajenju in med rastlinami puščati več prostora. Z več različnimi rastlinami pa lahko ustvarimo tudi razgibano mejo, ki bo zakrila poglede, a bo s svojo posebnostjo nudila zanimiv del vrta.
Pred izbiro primerne rastline moramo vedeti, kako visoko bomo živo mejo pustili rasti in kakšno gostoto želimo. Zavedati pa se moramo tudi, da je rast lahko odvisna od podlage. S skrbnim rezom bomo poskrbeli tudi za pomlajevanje in večjo gostoto, če bomo kdaj rez spustili, pa se lahko pri nekaterih vrstah zgodi, da bomo živo mejo nehote razredčili. Ustvarili bomo vrzeli, ki se bodo zaraščale dlje časa.
Za živo mejo lahko uporabimo zimzelene, listopadne in tudi cvetoče rastline.
Tudi tem delu vrta pa je potrebno nameniti skrb. Poleg rednega obrezovanja nekatere rastline nujno potrebujejo dognojevanje, če je zelo sušno in vroče, pa tudi zalivanje.
Izbor najpogostejših rastlin za rezano ali prosto rastočo živo mejo
Zimzelene rastline
Thuja smaragd
Ameriška tuja ali klek je počasi rastoči zimzeleni iglavec, ki s svojo gosto krošnjo nudi dobro zasebnost. V splošnem je nezahtevna, saj potrebuje peščena tla in dobro prenaša sonce. Še vedno je najpogostejša rastlina, saj dobro prenaša tudi obrezovanje.
Vsekakor pa je ne priporočamo več, saj je z leti pridobila kar nekaj škodljivcev, ki se hitro prenesejo na sosednje rastline. Če ne ukrepamo pravočasno, nam lahko ostane le odstranitev rastlin in sajenje novih. V primeru, da si želimo posaditi tujo, je bolje uporabiti druge vrste.
Tisa
Vedno bolj popularen vednozelen iglavec je počasi rastoč in pokončen. Prav tako nudi gosto krošnjo. Je zelo dolgo živeča in trpežna vrsta, ki se dobro prilagaja na okolico in rez. Sicer ima rada bogata tla, prenesla pa bo tudi bolj revno podlago. Ker zraste visoko, jo lahko prilagajamo na želeno višino.
Lovorikovec
Hitro rastoč in pokončen zimzelen listavec ne bo razočaral. Resda ima raje lego, kjer ga ne bo prepihal mrzel veter, a obenem dobro prenese sušo, vročino, ali senco. Ne moti ga niti sol v tleh. Z obrezovanjem mu ne bomo škodovali. Za pravo gostoto sadimo po dve rastlini v želeno širino. Dobro pa je, da ga kljub odpornosti večkrat preverimo, saj je z leti prav tako pridobil nekaj škodljivcev.
Smreka
Manj pogosto drevo za žive meje s pravilno oskrbo prav tako nudi dobro in gosto živo mejo. Pozorni pa moramo biti na gostoto sajenja, saj bomo v pregostem nasadu hitreje opažali izgubo in sušenje notranjih vej.
Liguster
Kalina ali bolj znano liguster je zimzelen do delno listopaden grm. Je hitro rastoč, širok in visok, zelo dobro pa prenaša veter, obrezovanje in vročino. Med cvetenjem privablja metulje in čebele, zato bo živa meja te rastline zagotovo tudi paša za oči.
Češmin
Češmin je srednje velik in košat zimzelen grm, ki je zelo odporen na vremenske vplive. Posebnost češmina pa je v barvah listja in cvetenju. Odvisno od vrste, so lahko njegovi listi popolnoma rdeči, ali pisani – zeleno-rdeči. Nekateri imajo celo rumenkaste tone. Tako bo naša živa meja vsekakor drugačna in zelo dekorativna. Njegovo cvetenje privablja metulje, čebele in druge žuželke, nam pa bo cvetje poleg dekoracije nudilo še prijeten vonj. Je zelo nezahteven grm.
Listopadne rastline
Gaber
Za živo mejo se vedno večkrat pojavlja tudi to drevo, ki prosto rase tudi v naših gozdovih. Resda je listopaden, a poleti naredi gosto krošnjo. Ne moti ga obrezovanje, je zelo trpežno in dolgoživeče drevo. Prenaša vse vremenske razmere, v takšni živi meji pa lahko kaj kmalu opazimo tudi gnezda ptic. Zaradi sivega lubja je atraktiven tudi pozimi, jeseni pa nas lahko razveseli še z lepimi, rumenimi in rdečimi odtenki listja.
Bukev
Drevo, ki prav tako raste v naših gozdovih, je zelo podobno gabru, razlika pa je v površini lista in plodovih. Bukovi listi se bodo zaradi svoje gladke površine med šelestenjem vetra rahlo sijali.
Forzicija
Vsi poznamo grm, ki že zgodaj pomladi bogato cveti v rumenih barvah. Povezujemo jo z začetkom pomladi, s svojo nezahtevnostjo pa ne bo razočarala. Resda je listopadni grm, a dobro prenese rezanje. Listje forzicije je zeleno, na jesen pa se bo počasi spreminjalo v vijoličaste odtenke.
Vzpenjavke
Tudi vzpenjavke lahko uporabimo za zakrivanje. Dobro bo uspeval bršljan, ki se bo po ograji vzpenjal in kmalu zakril poglede.
Razgibana živa meja z različnimi rastlinami
Pri taki živi meji ima naša domišljija prosto pot, vseeno pa se je dobro držati načela, da iz več rastlin živo mejo ustvarimo z upoštevanjem gostote in višine. Taka meja pa bo vzela tudi več prostora od rezane, a bo vrtu dodala razgibanost. S tem lahko pridobimo tudi senco.
Preprosto – izberemo pas ob robu parcele, ki bo namenjen meji. Pri sajenju je zelo pomembna širina takega pasu.
Če želimo visoko mejo, bomo za to uporabili tudi drevesa. Pri tem bodimo pazljivi, da bo višina teh dreves primerna našem vrtu, a da bomo z njimi vseeno lahko skrili poglede.
Pred drevesa (lahko na obe strani, lahko le na eno) v pasu nasadimo nižje goste grmovnice, ki zakrijejo prostor med krošnjo drevesa in tlemi. Seveda lahko tudi tukaj kombiniramo različne višine grmovnic in jih po višini sadimo tudi v več vrst.
Takšna živa meja nam bo dopuščala prosto domišljijo pri izbiri. Hkrati nas bo razveseljevala z različnimi elementi, dosežemo pa lahko tudi večji obisk in zavetje živali.
Takšno živo mejo lahko ustvarimo tudi s trajnicami, a le-ta pozimi ne bo zakrivala pogledov.
