Drevesa, ki najdejo mesto na našem vrtu, navadno sadimo iz dekorativnih namenov ali pa zaradi sence, redko pa za pridelek ali les. Izbira pravega drevesa pa je pomembna odločitev, saj so drevesa najdražje, največje in najdlje živeče rastline, ki jih vključujemo.
Prav zato je zelo pomembno, da pred sajenjem dobro razmislimo, kaj od dreves pričakujemo: senco, gosto rast, razgibano živo mejo ali samostojen dekorativen dodatek. Najbolje je, da se odločimo glede na obliko, višino, ki jo doseže, način rasti in glede na pogoje.
Ko načrtujemo sajenje, se moramo odločiti za najboljše mesto in najboljšo vrsto. Če jih bomo sadili posamezno, bodo na vrtu ustvarjala točke, vsako posebej pa bo prišlo do izraza. Z drevesi pa lahko ustvarimo tuditudi prijetno senčno območje, s kombinacijo grmovnic pa tudi naravno živo mejo. V skupini lahko tvorijo zelo lep, dekorativen skupek zasaditve.
Mnoge vrste bodo zelo hvaležne za vroče sonce (tulipanovec, bor…). Večina jih ne bo želela zastajanja vode, medtem ko bodo takšna tla naravnost všeč vsem vrstam vrbe. V senčni legi pa bodo naravnost čudoviti rododendroni ali okrasni javorji. V zatišno lego brez mrzlega zimskega vetra lahko brezskrbno posadite več vrst evkaliptusa, himalajske cedre, določene vrste palmovcev ali celo oljke. Borovci, smreke, ciprese, magnolije in še veliko drugih pa bodo rasli na prav vseh območjih.
Obenem so drevesa zelo trajen in lep element vrta, ki ga lahko v veliki meri oblikujemo in s tem omejimo višino in širino rasti.
Po krošnji drevesa ločimo razprostrte, stožčaste, piramidaste, zaobljene, stebraste, povešave in lokaste. Oblika je na vrtu zelo pomembna, saj bomo s tem dosegli pravi slog in razpoloženje. Zato izbira drevesa kljub veliko možnostim reza in oblikovanja ne bo vedno ista za pravilno ali naravno zasnovo. Nekatera drevesa (na primer okrasne češnje) so bolj primerna za male vrtove, cedra pa se bo s svojo monumentalnostjo lepše podala v večji vrt. Za moderen tlakovan vrt je bolje izbrati rastline z arhitektonsko obliko, palmovci pa se bodo odlično podali v atrije ali zimske vrtove. Na angleških podeželskih vrtovih bomo našli jerebike ali bodike, javorji pa dodajo piko na i na orientalskih vrtovih. Za podobo divjega vrta lahko dodamo domače vrste vrb. Ozka in pokončna drevesa bodo ustvarjala močno točko na majhnih vrtovih, hkrati pa ne bodo jemala veliko prostora.
Nepravilni podobi vrta se odlično podajo drevesa z odprtim vejevjem, medtem ko bodo stožčasta ali piramidasta ustvarjala močno skulpturo. Povešave vrste drevja bodo vrtu dodale mehkobo.
Pri načrtovanju moramo upoštevati tudi rast drevesa. Ko drevo zraste, ne bo delovalo enako kot majhno. Zato moramo pri izbiri vedeti, ali bomo z rezom ohranili manjšega, ali želimo, da zraste veliko. Seveda lahko sadimo tudi večje rastline, a moramo pri tem vedeti, da je z višino in širino pogojevana tudi cena.
Najbolj zanimivi elementi pri drevju pa so barve listov, cvetovi, plodovi, lubje in veje. Lahko izbiramo med listopadnimi ali zimzelenimi.
Iglavci
Izbira med iglavci je velika. Na voljo so pritlikave ali klasične vrste, tako kot tudi počasi in hitro rastoče. Iglasta drevesa so lahka za vzdrževanje, gosta, večina vrst pa raste počasneje, zato je dodatnega dela z njimi malo. Radi imajo kisla tla. Zelo so prilagodljivi na oblikovanje, zato lahko z njimi ustvarimo veliko zanimivih elementov. Radi pa imajo kisla tla, dodatek šote in obenem dobro prepustnost.
Najpogostejša izbira med iglavci so različni bori, posebne vrste smrek, različni brini, ciprese in vedno bolj popularne cedre. Med iglavce pa spada tudi veliko pritlikavih vrst, ki so odlični za zapolnitev prostora ali kot pokrovne rastline. V kombinaciji lahko tvorimo zelo lepe vrtove, če dodamo skale, pa dobimo čudovite skalnjake, s katerimi ni veliko dodatnega dela.
Listavci
Zadnja leta se na tržišču pojavlja ogromno dekorativnih vrst listavcev. Najbolj zanimivi pa še vedno ostajajo takšni, ki s svojimi listi ali cvetjem ustvarjajo velik okras na vrtu. Različne vrste javorjev tako čez celo leto ponujajo široko barvno paleto listja, medtem ko breza ponuja izredno zanimivo lubje. Ne smejo pa manjkati cvetoči elementi, kot na primer magnolije, okrasne češnje, tulipanovci, rododendroni itd.
Bogata senca
Za pridobitev sence so zadnja leta popularne spodaj opisane vrste. Vsekakor pa to ni edina izbira in lahko dodatno povprašamo poznavalce na tem področju. Senco namreč lahko ustvarimo na več načinov. A če želimo dodatne koristi, naj bo to estetika ali pridelek, je najbolje povprašati za dodaten nasvet. Prav tako je pri izbiri potrebno paziti na lego, podlago in obliko dreves.
Katalpa
Katalpa, znana tudi pod imenom cigarar ima večje liste in svetlo, a gosto krošnjo, ki nudi dobro senco. Če posadimo drevo, ki ni cepljeno na podlago, ga pustimo razraščati do krošnje, ki nam nudi dovolj senčne površine. Za oskrbo je zelo nezahtevna, dobro uspeva tudi na senčnih legah. Ne mara pa zastajanja vode. Najbolj primerna so dobro odcedna, peščena tla. V višino doseže tudi do 15 metrov, seveda je odvisno od reza.
Različne vrste javorjev
Javorjev je veliko sort, je pa zelo popularno drevo, saj s svojimi listi ustvarja bogato in zanimivo krošnjo. Med izbiro najdemo takšne z rdečimi, rumenimi, zelenimi ali pisanimi listi. Prav tako se razlikujejo v obliki in velikosti listov. Za pravilno izbiro moramo upoštevati tudi lego, kjer bo javor rastel. Nekaj vrst je neobčutljivih, okrasne variacije pa imajo raje manj sonca in več vlage.
Med hitreje rastoče in neobčutljive vsekakor spada ameriški javor »Flamingo«, ki je neobčutljiv na podlago in sonce. Je posebno odporen in ne potrebuje dodatne nege, primeren pa je tudi za sajenje v javnih nasadih. S svojimi listi pa nas bo vedno znova očaral.
Pred nakupom se pozanimajmo, katera vrsta javorja je najbolj primerna za izbrano lokacijo, saj nas neprimerna izbira lahko razočara pri hitrosti rasti in bujnosti.
Ambrovec
Ambrovec je, tako kot javor, jeseni prava paša za oči, saj svoje liste obarva v oranžne in rumene odtenke. Prav tako je hitreje rastoče drevo, s svojo krošnjo pa poskrbi za bogato senco. Rad ima neposredno sonce, hkrati pa dobro odcedna tla. Nekatere vrste zrastejo tudi do 12 metrov v višino.
Tulipanovec
Tulipanovec ima večje liste, njegova posebnost pa so cvetovi, ki spominjajo na tulipane. Listi se na jesen prav tako pobarvajo v rumeno oranžne odtenke, zato je drevo zanimivo skozi vso rastno dobo, nudi pa odlično senco. Je hitro rastoče in ga lahko tudi oblikujemo. Prav tako je nezahtevno za rast in podlago, rad pa ima odcedna tla in sončno lego.
Pavlonija
Drevo pavlonije je zelo zanimivo in izredno hitro rastoče. Prav tako je cenjen tudi njen les. S svojo hitro rastjo bomo po nekaj letih dosegli zadostno količino sence, ima pa tudi izredno velike liste, zato je jeseni pod njo zelo malo pospravljanja. Pomladi razvije vijolične cvetove. Je tudi zelo nezahtevno drevo, a moramo biti pazljivi, da ima svojim pogojem primerno rastišče. Sicer nas lahko njena neverjetno hitra rast kaj kmalu zmoti. Prav tako bomo morali paziti na mladice, ki se pod drevesom kaj kmalu pojavijo.
Druge vrste
Dobro senco nam lahko nudi tudi lipa ali lipovec in je v Sloveniji še vedno popularno kot drevo za gosto senco. Prav tako, če želimo, lahko dobro senco ustvarimo tudi z drugimi drevesi. Magnolija nam bo pomladi nudila prijeten pogled na cvetove, poleti pa osvežitev pod svojo krošnjo. Medtem nas bo jablana pomladi navduševala s cvetjem, poleti s senco, jeseni pa še s pridelkom.
Popularna dekorativna drevesa
Na današnjih vrtovih so vedno pogostejša drevesa, ki imajo cepilno podlago. Tako je nadzorovanje njihove rasti zelo olajšano, nekaj vrst pa zaradi podlage raste povešavo (npr. robinija ali neprava akacija). S tem se tudi ognemo, da bi drevo veje razvijalo nad koreninami in po deblu. Med cepljenimi je zelo popularna tudi japonska vrba, ki s svojimi dekorativnimi listi in nezahtevnostjo lepo popestri naše vrtove. Med ponudbo najdemo tudi več vrst borovcev, cedre, katalpe…
Javor
Izredno popularno drevo nudi čudovit okras skozi vso sezono rasti. Kljub temu, da obrezovanja ne mara preveč, zaradi manjših rezov ne bo propadel. Bolj hvaležno pa bo rastel tam, kjer sonce ne bo ves dan sijalo po njem. Podvrst javorja je zelo veliko, zato tudi po barvah najdemo veliko različnih vrst. Lahko že vnaprej sadimo takšne, ki imajo liste v različnih barvah, če imamo vrsto z zelenimi listi, pa nam bo kljub temu jeseni nudil široko paleto rdečih, rumenih in oranžnih odtenkov. Okrasne vrste navadno ne rastejo tako visoko, medtem ko lahko nekatere uporabimo za mejo, spet druge pa za senco. Vsekakor preverimo in izberemo tisto, kar si od drevesa želimo.
Cedra
Vedno več vrtov krasi ta čudovit iglavec različnih vrst. Cedra nas bo stežka razočarala, saj vsaka vrsta ponuja nekaj drugega. Himalajska povešava cedra se bo ob pravih pogojih oblikovala v drevo, ki spominja na bonsaj, povešava atlaška pa bo s svojimi dolgimi vejami ustvarila zanimivo silhueto sivih tonov. Vrsta ‘Golden horizon’ pa bo s svojimi nepravilnimi oblikami in rumenkastimi iglicami lepo zapolnila prostor in na njej se bodo zagotovo ustavili vsi pogledi. Dobro pa je, da se pri tem iglavcu posvetujemo za lego, kjer bo rasla. Čeprav dobro prenaša zimske temperature, vsaki vrsti ne ugaja zimski vzhodni veter. Potrebuje kisla tla, lepše bo rasla, če ji bomo letno dodajali šotno zemljo.
Bor
Mediteranski občutek in prijeten vonj v vročih poletnih dneh nam zagotovo nudi bor, ki je prav tako vedno bolj popularen dodatek vrtu. S svojo počasno rastjo ne bo zahteval veliko oskrbe, moramo pa paziti, da se njegove veje ne zlomijo. Ko se enkrat odlomi, tam ne bo novih poganjkov. Če veje ne želimo, jo odrežemo, praviloma pa ga oblikujemo z vršičkanjem (odstranjevanje ali krajšanje vršičkov). S tem dodatno upočasnjujemo njegovo rast. Med borovci najdemo ogromno različnih vrst. Te se razlikujejo glede na dolžino in barvo iglic, lubja in storžev. Iglice so od temno do svetlo zelenih in sivo-modrih barv, lubje sivo, črno ali rdeče. Nekatere vrste zrastejo zelo visoko, druge pa ostanejo manjše. Rad ima suha in prepustna tla, za zalivanje ne bo preveč hvaležen. Bor rad zraste tudi v kamnitih in peščenih tleh, dobro pa mu je vsake toliko dodati nekaj gnojila za iglavce in šotno zemljo. Ko izbiramo rastišče zanj, pa se moramo zavedati, da pod njegovo gosto krošnjo ne bo prav dosti raslo, zato je to bolje upoštevati predhodno.
Pred sajenjem drevesa dobro premislite, preglejte primerne vrste, na koncu pa za potrditev izbire vprašajte prodajalca, krajinskega arhitekta ali izvajalca urejanja okolice. Tako boste usmerjeni v pravilno izbiro.